Znano je, da je človeška okupacija v regiji, kjer se zdaj nahaja Slovenija, od[1] 60.000 let pred Kristusom, in prednikov danes Slovenci od 6. stoletj[2]a, vendar sporazumne zgodovinske reference navajajo začetek slovenskega obstoja na ozemlju pred 1200 leti[3]. V tem obdobju so Slovenci živeli brez lastne države, pod prevlado drugih etničnih skupin: Rimljani, Lombardi, Avstrijci (Habsburgs) in Italijani na nekaterih področjih.
Toda zamisel, da država nikoli ne bi jim izmaknil, ki je bila dokončno dosežena na referendumu 23 december 1990, v katerem je možnost ločevanja iz Jugoslavije osvojil z 88% glasov. To je bil nato označen, za junij 25, 1991 de facto neodvisnost. V časovnem obdobju med decembrom in junijem je bilo storjeno veliko diplomatsko delo, ki je tudi prihajalo iz ljudi iz države, ki ni zakonito obstoječe, da bi dobili mednarodno podporo in priznanje nove države, ki bi nastala. Slovenci v tujini so stopili v stik, in ukrep možnega, in stopnjo vpliva vsakega od svojih državljanov to je bilo storjeno. V Braziliji ni bilo nič drugače, tako zelo, da je maja 3, 1991, na srečanju v prebivališče g. Janez Hlebanja, v Sao Paulu, je bila ustanovljena zveza Slovencev Brazilije. V skladu z osnutkom sestanka, ki je bil pripravljen na ta datum, so bili navzoči: Janez Hlebanja, Vladimir ovca, Štefan Bogdan Šalej, Franziska Brunček, Frederico Helbanja, Ivan Cimermam (novinar iz Ljubljane) in Carlos Gallizia. Ob tej priložnosti so se soglasno odločile, da bodo napisali namen unije in njene prve ukrepe, ki še danes ostajajo: “združenje Slovencev v Braziliji je namenjeno obrambi in ohranjanju jezika, slovenske kulture ter slovenske kulturne dediščine in tradicije”.
Uradna prošnja za registracijo zveze Slovencev Brazilije, posredovana v 3. registru civilnega registra pravnih oseb, ki jo je podpisal g. Vladimir ovca, je bila narejena novembra 25, 1991 in tako označila pravni datum ustanovitve zveze Slovencev v Braziliji.
To je bila izvoljena s strani skupine kot prvi predsednik g. Vladimir ovca, in tudi njegov naslednik po letu v pisarni, g. Janez Hlebanja. Nato je slovensko unijo vodil Peter Slavec, nato pa ga je g. Martin Crnugelj ponovno imenoval na trenutni datum.
To je asociativni subjekt, priznan in urejen kot pravna oseba v skladu z brazilsko zakonodajo, na katero poroča vsako leto. Predsedstvo in odbor je izvoljen na demokratičen in participativen način, in sicer z odprtim glasovanjem članov med skupščino sestankov. Odločitve so vedno kolegate, strategije z največjim finančnim učinkom, tako finančne kot procese in/ali rezultate, se obravnavajo in odobrijo tudi na letnem zasedanju skupščine, ko je izvoljen tudi celoten odbor.
Članstvo v slovenski uniji je odprto za vse Slovence in potomce, pa tudi za podpornike kulture in se lahko opravi z izpolnitvijo spletnega predloga.
Financiranje dejavnosti UEB se izvaja s prostovoljnimi polletnimi donacijami, pa tudi z letnimi proračunskimi sredstvi, ki jih zagotavlja vlada Slovenije za financiranje projektov posebnih interesov.
Izvajanje članstva v Uniji Slovencev poteka, osebno, s sestanki na praznični datumi, običajno potekala v mestu São Paulo, ki v letnem koledarju, na daljavo (online) prek naših virtualnih programov. Prav tako obstaja možnost, da sodelavec ostane vključen v slovensko Skupnost, celo živi na različnih lokacijah, z uporabo portala unije in njegovih digitalnih platform. Eden od velikih primerov je Slovenski jezikovni pouk na daljavo, ki ga subvencionirajo zveze Slovencev, ki jih poučujejo učitelji, ki živijo v Braziliji in tujini, od tega vsakih šest mesecev, na desetine učencev.
[1] STEWART, Jacqueline Widmar (2004). Iskanje Slovenije. Ljubljana: Mladiska knjiga, 2011, str. 35.
[2] GRANDA, stane (2009). Slovenija-zgodovinski pregled. Ljubljana: urad vlade za komuniciranje, 2008, str. 40.
[3] BOJ, Otho (org.), GRDINA, Igor et All. Dežela in okolica. Brasilia: FUNAG, 2015, str. 118.